Meje in povezave

Doberdobska občina se razteza na površini 31,39 km2 (leta 1910 10,49 km2), to pa je skoraj polovica celotne Doberdobske planote. Nadmorska višina gre od 1 do 236 m. Na severu meji na Zagraj in Sovodnje, na vzhodu sega do državne meje s Slovenijo, ki v razdalji enega kilometra poteka vzdolž prometno pomembnega suhega Dola, po katerem sta povezana Tržaški in Doberdobski Kras, na jugu na Devin-Nabrežino in Tržič in na zahodu na Ronke in Foljan-Sredipolje. Spada v Goriško pokrajino, v deželo Furlanijo-Julijsko krajino in v tržiško sodno okrožje. Sicer pa je za vrsto storitev povezana z občinami na levem bregu Soče.

Z imenom Doberdobska planota označujemo najzahodnejši del matičnega Krasa. Na severu in severozahodu se nanjo naslanja struga reke Soče, struga Vipave pa na severovzhodu, preden se zlije vanjo. Na jugu ločuje regijo od morja prav ozek nižinski pas med Tržičem in izvirom Timave pri Štivanu. Na zahodu se planota zelo razločno spusti v Laško. Doberdob je edino občinsko središče na tem ozemlju.

Cesta skozi Dol omogoča povezavo z Gorico in Tržaško pokrajino. Območje je dobro povezano tudi s somestjem Tržic-Ronke, delno pa je odprto na vzhod skozi maloobmejna prehoda na meji s Slovenijo: pri Devetakih nad Čukiščem in v Jamljah pri Komarjih do Opatjega sela in Brestovice. Dvolastniški mejni prehod je pri Mikolih. Železniška postaja je v Tržiču (5 km), letališce je pri Ronkah (8 km), avtocestna postaja v Moščenicah pa spada v doberdobsko ozemlje. Doberdob je medobčinsko povezan zlasti s Tržičem, saj je kraj osrednje zaposlitveno in oskrbno središče spodnjega dela Goriške pokrajine.

Ta pretežno tranzitna funkcija obravnavanega območja je imela doslej prej negativne kot pozitivne posledice, ki se izražajo tudi v postopni depopulaciji Dola in ki jim gre poglavitni vzrok iskati zlasti v dejstvu, da se občina do danes ni mogla ustrezneje vključiti v širšo medregionalno stvarnost.