Narava
Sestava tal
Planoto sestavljajo večinoma apnenci, ki potekajo v smeri vzhod-zahod. Prvi pas je sestavljen
iz svetlih apnencev. Sredi pasu se dviguje Debela griža (274 m), ki pa ne sodi v občinsko ozemlje,
temveč v sosednjo sovodenjsko občino. Drugi pas tvorijo sivi in svetli apnenci. Širi se od Zagraja
na severu do Foljana na jugu. Naslednji pas zajema vzhodnejše predele med zaselkom Vižintini in
Doberdobskim jezerom ter ga sestavljajo ploščati in kompaktni sivi apnenci, deloma bituminozni.
Zadnji spodnji pas tvorijo sivi in črnikasti apnenci ter sivkast dolomit.
Vrtače se širijo na Doberdobski planoti dokaj enakomerno in zavzemajo povprečno 5% površine,
na nekaterih ožjih območjih največ 12%, predvsem na položnem osrednjem delu. Tudi podzemska
prevotljenost te kraške regije je gosta, drobna in enakomerno porazdeljena. Iz podatkov, ki jih
zbira deželni jamski kataster, ki ima svoj sedež v Trstu, izhaja, da se v upravnih mejah
doberdobske občine nahaja prek 40 jam in brezen.
Jame se odpirajo v kraški apnenčasti skali, ki jo po mnenju geologov tu predstavljajo skladi
bolj ali manj čisti ali tudi delno dolomitiziranih krednih apnencev. Po svoji obliki so jame kar
raznolike: saj so v skoraj enaki meri prisotne take z vertikalno zgradbo - predvsem posamezna
brezna ali pa sistemi med seboj povezanih brezen - kot tudi take s pretežno vodoravnimi rovi.
Jamski prostori so sorazmerno skromno obloženi s sigastimi tvorbami. V mnogih primerih kaže
siga znake staranja in propadanja. Številne jame je človeški poseg močno spremenil, saj je bila
večina lažje dostopnih jam v prvi svetovni vojni spremenjena v zaklonišča. Da bi zavarovali živino
na paši pa so kmetje in pastirji vztrajno zasipali brezna.
Na Doberdobski planoti razlikujemo v celoti tri osnovna geomorfološka področja: blago vzpeto
površje na severu, uravnano ozemlje na srednjem ter razčlenjeno ozemlje na južnem delu planote.
Sestava usedlin daje slutiti, da je po Doberdobski planoti nekdaj tekel večji pritok Soče.
Podnebje
Ker je Doberdobska planota precej odprta morskemu vplivu, ima dokaj blago podnebje. Letna
izoterma znaša 13° do 14°C, letni maksimum julija okrog 23°C, letni minimum januarja okrog 4°C.
Letna količina padavin meri od 1.100 do 1.400 mm. Nad 50% jih odpade na vegetacijsko obdobje, sicer
pa so v vseh mesecih dokaj enakomerno porazdeljene, s komaj občutnim poviškom spomladi in poleti.
Za kraški svet je posebnega pomena mikroklima vrtač in dolov, ki ima celinski značaj. Dogodi se, da
v zimskih mesecih tla in rastlinje prekrije slana, bližina morja pa preprecuje, da bi tod snežilo
razen v zelo redkih primerih vsakih nekaj let.
Rastlinstvo in živalstvo Doberdobskega Krasa
Geografska lega Doberdobskega Krasa in prisotnost vodnega okolja v suhem kraškem
svetu dajeta področju izjemno vrednost in pogojujeta izredno pester floristični sestav tega dela
matičnega Krasa, ki bi ga sicer uvrščali v področje listopadnih hrastov. Na prehodu v nižinski svet
se proti jugu planota nenadoma zniža, zato je področje dokaj odprto toplejšim morskim vplivom.
Zaradi teh so se lahko ohranile na suhih prisojnih pobočjih tudi nekatere mediteranske
rastlinske vrste, kot so npr. grmiči terbinta (Pistacia terebinthus), navadnega bodčeca (Paliurus
spina-christi) in kraškega gabra (carpinus orientalis), pa tudi bela metlina (Osiris alba) in ozki
smilaks (Smilax aspera). Vse drugačni mikroklimatski pogoji so se ustvarili na severnih pobočjih,
ki so izpostavljena hladnim vetrovom, v globljih vrtačah in ob vodnih okoljih, kjer so našle svoje
zavestje tudi nekatere srednjeevropske vrste, kot so npr. navadno tevje (Hacquetia epipactis),
močvirska grebenika (Hottonia palustris) in navzkrižni svišč (Gentiana cruciata).
Hkrati je celotno področje močno odprto vplivom balkansko-ilirskega območja. O tem priča
pogostost črnega gabra (Ostrya carpinifolia), malega jesena (Fraxinus olmus), navadnega ruja
(Cotinus coggygria) in drugih grmičastih in travnatih vrst. Velik doprinos k pestrosti rastlinstva
daje še vedno rastje, ki predstavlja na kraškem svetu pravo redkost. Med vodnimi rastlinami naj
omenimo le navadni trs (Phragmites australis), vodno lečo (Lemna trisulcata), navadno mešinko
(Utricularia australis) in pokončnega ježeka (Sparganium erectum).
Klimatstka raznolikost in rastlinska pestrost ustvarjata primerne pogoje za pisan živalski
svet. Poleg živalskih vrst, ki so značilne za kraški svet, kot so srne, divji prašiči, podlasice,
kune, jazbeci in fazani, živijo tod tudi nekatere redke jamske vrste (Proteus v Jamljah), in v
jezerskih vodah cela vrsta rib, občasno se tu pojavlja tudi jegulja (Anguilla anguilla). Srečamo
tudi številne dvoživke, različne vrste polžev in žuželk, pa tudi vodne race. Nekatere redke ptice
se občasno pridružijo redno nastanjenim, ko si med preleti izbirajo jezersko obmocje za
počivališče. Naj omenimo le vodomca (alcedo attis), malo bobnarico (Ixobrychus minutus) in malo
belo čapljo (Egretta garzetta). Veliko naravno bogastvo predstavlja tudi mnogo vrst in primerkov
dvoživk in plazilcev; med njimi gre omeniti modrase, ki so našli v posebnih mikroklimatskih
razmerah Doberdobske planote idealen življenjski prostor.
Videz kraške pokrajine je docela preobrazila intenzivna ozelenitev po propadu kmetijskih
dejavnosti. Le-te so se ohranile zgolj, kjer so plasti jerine debelejše in dostopnejše, zlasti
severozahodno od Doberdoba. Večino površine je v preteklosti prekrivala kraška gmajna, značilna
posledica intenzivnega pašništva. Z njegovim opuščanjem jo je porasla gospodarsko nepomembna in
slabo prehodna hosta, ki je na Krasu zaradi deagrarizacije izrazit pokazatelj razkroja kulturne
pokrajine, sicer pa na pogled prijaznejša. Tudi obširna področja, ki so jih domačini očistili
kamenja in z gnojenjem spremenili v travnike in njive, je zajela postopna ozelenitev. Kamenje so
zlagali na mejne suhe zidove, ki zamejujejo večje ali manjše ograde in dajejo celotni krajini
poseben videz.
Še zagonetna podzemska hidrografija
Doberdobsko planoto še bolj kot ostale kraške regije označuje zapletena podzemska
hidrografija, saj se tu stikajo vode soškega, vipavskega in celo notranjskega izvora, seveda poleg
relativno naglo v notranjost prodirajoče gravitacijske vode.
Soški vodni prispevek naj bi v Moščenicah znašal nekaj kubičnih metrov vode na sekundo, okrog
1 m3 vode na sekundo pa naj bi doberdobskemu območju prispevala tudi Vipava. Voda iz Doberdobskega
jezera se pretaka skozi požiralnike na njegovem južnem robu in prihaja spet na dan pri niže ležečem
kraškem jezercu Prelostno, odtod pa že prehaja v Sabliško močvirje in do izvira Moščenic.
Osrednji in najzanimivejši hidrološki pojav na Doberdobski planoti je vsekakor Doberdobsko
jezero. Leži v obsežnejši kraški uvali, ki je nastala na dnu Brestoviškega podolja na njegovem
stiku z Dolom. To pretočno jezero podolgovate oblike, ki ga hranijo izviri na severozahodnem robu
ter v samem dnu, označuje, podobno kot ostala kraška jezera, izredno opazno vodno kolebanje. Višina
vodne gladine se giblje med 5 in 10 m nad morsko gladino. Njena osrednja višina pa znaša 6 m. Tedaj
meri Doberdobsko jezero 36 ha, v dolžino okrog 1.200 m, v širino okrog 400 m in v globino do 2 m.
Kolebanje vodne gladine pripisujejo nihanju vodostaja matičnih vodnih tokov, zlasti Soče. Iz tega
vzroka lahko Doberdobsko jezero prištevamo med freatična jezera, ki se obnašajo kot nekakšen
pokazatelj višine talne vode pod kraško pokrajino. Na spremembo vodnatosti in vegetacije jezera ter
okolice so močno vplivali nasilni posegi, ki so zaprli nekatere dotoke.
Seznam popisane naravne dediščine v občini Doberdob:
1. Boneti - golobja jama ali Prhavčeva jama (Abisso Bonetti) - brezno, zoološka
in botanična lokaliteta;
2. Boneti - jama Artilerija - jama, zoološka lokaliteta;
3. Jamlje - Komarji - "V jami" - brezno;
4. Jamlje - "B'riet" - brezno, izvir;
5. Boneti - jama z vodo;
6. Črni vrh - "Vojaški kal";
7. Črni vrh - "Kal za živino";
8. Črni vrh - površinski kraški pojavi;
9. Črni vrh - "Na kalu" - površinski kraški pojavi;
10. Poljane - "Debela stena" - osamela skala s škavnicami;
11. Doberdobsko jezero - presihajoče kraško jezero s stalnim tokom;
12. Doberdobsko jezero - "Močilnica - Roje" kraški izvir;
13. Doberdobsko jezero - "Grulja" kraški izvir;
14. Doberdobsko jezero - I. in II. Bezen - Kotanja na jezerskem dnu, iz katere izvira
voda;
15. Doberdobsko jezero - I. požiralnik;
16. Doberdobsko jezero - II. požiralnik;
17. Doberdobsko jezero - III. požiralnik;
18. Doberdobsko jezero - "Luknja" IV. požiralnik;
19. Doberdobsko jezero - Velik bezen "Plutnik" - požiralnik;
20. Doberdobsko jezero - VI. požiralnik;
21. Močila - I. izvir;
22. Močila - II. izvir;
23. Močila - III. izvir;
24. Laško jezero (Lago di Pietrarossa);
25. Doberdobsko jezero - Bele vrbe (Salix alba) - drevesa izrednih dimenzij in oblik;
26. Doberdob - Puhasti hrast (Quercus pubescens) - drevo izjemnih dimenzij;
27. Doberdob - Puhasti hrast (Quercus pubescens) - drevo izjemnih dimenzij;
28. Doberdob - Puhasti hrast (Quercus pubescens) - drevo izjemnih dimenzij;
29. Križišče ceste Gorica-Trst za blok Devetaki - Chamaecyparis lawsoniana - drevo
izjemne velikosti;
30. Državna cesta št. 55 - Drevored piramidastih cipres;
31. Gradina - Casa Cadorna - Razgledišče.
