Rezervat

 Na območju občin: Doberdob, Tržič, Ronke
Skupna površina: 726 ha
Ustanovitev: Deželni zakon št. 42 - 48. člen z dne 30. septembra 1986
Upravitelj:

Referent: Podjetje za deželne parke in gozdove - Služba za ohranjanje narave
Email: s.natura@regione.fvg.it;
Stran na medmrežju: parks.it

  

 Fizično okolje
Območje je značilno po dveh velikih kraških depresijah, ki sta deloma prekriti z dvema jezeroma in ločeni z grebenom iz apnenca in s številnimi površinskimi kraškimi pojavi. Doberdobsko jezero je skupaj s Cerkniškim jezerom v Sloveniji eno izmed maloštevilnih primerov v Evropi kraškega jezera. Višina njegovih voda je izredno spremenljiva in odvisna od vodostaja Vipave ter Soče, katerih vode ga napajajo skozi podvodni sistem Doberdobskega Krasa. Pritekanje vode poteka skozi kraške izvire, od katerih je najpomembnejši na skrajnem zahodnem robu jezera. Na vzhodnem koncu pa je mnogo požiralnikov, zaradi katerih se zlasti ob povodnjih ustvarjajo tudi močni vodni tokovi. Ko je v Vipavi in v Soči malo vode, se vodna gladina v jezeru zelo zniža in prosta vodna površina, ki je ne prekriva trsje, se omeji na nekaj roj in "beznov" z nekaj metri premera, ki pa so zelo globoki. Včasih se jezero tako posuši (v zelo sušnih poletjih), da se roje in "bezni" povsem izpraznijo razen v točkah, ki so neposredno blizu podzemnim izvirom oziroma nad požiralniki. Prelosno jezero je primerljivo z jezerom-mlako. Območje, ki ga prekriva močvirnati svet, zaobjema približno 0,22 km2 in zaseda pas podolgovate in razčlenjene naplavine, ki se nejasno loči v jugovzhodni del (tam se jezero širi in napaja odtočni potoček) in v severnozahodni predel (tam so studenci, iz katerih tečejo potočki, ki napajajo celotno območje). Geološka struktura odkriva, da je podzemlje sestavljeno iz apnencev in rudist, ki jih prekrivajo naplavine v depresijah, kjer je nastalo močvirje.

Rastlinstvo
Rastlinska krajina je značilna po pašniških površinah (kraška gmajna - Chrysopogono gryill - Centaureetum cristatae), ki se razprostirajo po vseh prisojnih pobočjih, po termofilnem rastju (fitocenon s Pallurus spina-christi in Ulmus minor) in po vodnih ter vlažnih rastlinskih združbah. Obsežne površine prekriva kraški gozd s črnim gabrom in puhastim hrastom, so pa prisotni tudi gradnovi in cerovi gozdovi. Nekatera območja so umetno posadili pretežno s črnim borom, medtem ko se star topolov nasad spreminja v obrežno rastlinsko površino. V vlažnem predelu je mogoče še sedaj opaziti skoraj povsem popolno zaporedje vodnih rastlin. Okrog Dobedobskega jezera, posebno pa na njegovem jugozahodnem obrežju je opaziti tanek pas obrežnega gozda, ki ga sestavljata Salix alba in Populus nigra (Salicetum albae), kjer je mogoče na osnovi postopnega pomanjkanja vlage ločiti pas s Carex elata, nato pas s Cornus sanguinea in slednjič pas z Ulmus minor. Okrog Prelosnega jezera je zelo razširjeno vrbovje s Salix cinerea in Frangula alnus (Salicetum cineree). Na Doberdobskem jezeru je zelo razvito veliko šašovje z opaznim cvetenjem Leucojum aestivum (Caricetum elatae) in vodno rastlinje (Potamogotonetum lucentis, Mottonietum palustris, Myriophyllo - Nupharetum); opazne so tudi velike površine sladkovodnega trsja (Phragmitetum australis).

Flora
Na tem območju so prisotne redke vrste tako termofilnih kot tudi higrofilnih rastlin. Med zadnjimi naj omenimo: Leersia oryzoides, Viola elatior, Ophioglossum vulgatum, Hottonia palustris, Teucrium scordium, Senecio paludosus, Thelypteris palustris, Alisma lanceolatum, A. plantago - aquatica, Ranunculus lingua, Veronica catenata, Nymphaea alba, Nuphar lutea, Myriophyllum spicatum, M. verticillatum, Plantago altissima, Gentiana pneumonanthe, Cirsium canum, Allium suaveolens, Euphrasia marchesetti, Hippuris vulgaris, Gratiola officinalis, Zannichella palustris in Utricularia australis. V jezerskih vodah je osredotočenih kar pet vrst Potamogetona (P. crispus, P. lucens, P. nodosus, P. pectinatus in P. pusillus), ki je še posebno opazen v Doberdobskem jezeru. Zelo lepo se kaže obširno cvetenje rastline Leucojum aestivum skupaj z redkejšim Allium angulosum in tudi Linum strictum ssp. Coryimbulosum.
Območje okrog jezera predstavlja skrajno severno točko za stenomediteranske vrste, kot je Ranunculus velutinus, ki je na ravni deželnega ozemlja bil odkrit najprej v Doberdobu, ali pa Ornithogalum sphaerocarpum, Bellevalla romana, Rhagadiolus edulis in Scilla autumnalis. Omeniti je še umestno Ranunculus illyricus, ki je zelo redka jugovzhodna evropska vrsta. Odkril jo je goriški botanik Zirnich leta 1936, pred nedavnim pa je bila potrjena njena prisotnost, ter severnoilirska Anemone trifolia, ki jo na Krasu najdemo zgolj pri Doberdobskem in Prelosnem jezeru.

Živalstvo
Posebna vrsta hidrologije omogoča življenje ribjim vrstam, ki so sposobne prenesti pomembne toplotne spremembe in znižanja ravni kisika v vodi. Zaradi tega živi v jezeru ribja jata, ki jo sestavljajo skoraj izključno Ciprinidi, ki so značilni za počasi tekoče ali jezerske vode. Na območjih v bližini izvi rov in požiralnikom je mogoče opaziti vrste (Phoxinus phoxinus), ki so sicer prilagojene temperaturnim spremembam in rabijo nizko stopnjo kisika, a vseeno potrebujejo nekaj več vode in vsaj nekaj vodnega toka. Prisotne so tudi Rutilus erythrophthalmus, Tinca tinca, Scardinlus erythrophthalmus, Cobitis taenia in Padoglobus martensil. Med plazilci izstopata med ostalimi precej številčni Vipera a. ammodytes in Algyroides nigropunctatus, medtem ko je krajevno precej redek rečni Podarcis melisellensis. Dokaj redek je tudi Mustela putorius, medtem ko gre opozoriti na zelo razširjeno združbo Felis s. silvestris, saj jo srečujemo zelo pogosto. Na tem območju srečamo tudi Canis aureus, ki prihaja na pogoste obhode, medtem ko okrog Doberdobskega jezera živijo dokaj razširjene združbe Erinaceus concolor romanicus, ki se tod nahaja pravzaprav na svojem skrajnem robu življenjske niše. Pogosto opazimo Proteus a. angulnus, ki se pojavlja tudi na površini. Pojav je dokaj razširjen na območju Doberdobskega jezera, kar je bilo mogoče pogosto preveriti ob nizkem vodostaju v bližnjih okoliških kraških izvirih. V okviru vodnega rastlinja naj omenimo tudi Cladietum marisci, ki je značilna rastlina za kraje okrog izvirov z vodo s pomanjkljivimi prehrambenimi snovmi, in Serratulo-Plantaginetum, ki tvori travnike na ilovnato peščeni zemlji, ki je pod pogostim vplivom preplavljanja in poletnega osušenja. Prelosno jezero predstavlja skrajni severni rob te rastlinske združbe.

Na kraški gmajni je v teku intenziven proces preraščanja z Juniperus communis in s Cotinus coggygria. Med stepnimi vrstami so zelo pomembne prisotnosti Lens ervoides, za katero je preverjeno, da je edini kraj v deželi, kjer uspeva, nato še Stipa bromoides in Crepis vesicaria - gre za stenomediteransko vrsto, ki po južnih pobočjih Gradine doseže svojo najsevernejšo točko v naši deželi. Med mediteranskimi vrstami naj omenimo tudi Osyris alba, Smilax aspera, Phyllirea latifolia, Onosma javorkae, Argyrolabium zanonil, Carex halleri, Stipa eriocaulis ssp. Austriaca, Astragalus vesicarius ssp. Carniolicus in Clematis Flammula. V zvezi z Doberdobskim jezerom je pomembno upoštevati tudi prvo najdbo Hordeum bulbosum, ki je za deželo Furlanijo Julijsko krajino nova paleotropikalna vrsta. Prisotnost dvoživk je značilna po precejšnji razširjenosti Triturus carnifex, Bufo bufo, Rana dalmatina, Bombina variegata, Rana klepton esculenta. Med plazilci tega območja moramo končno omeniti Podarcis muralis, Lacerta viridis, Coluber viridiflavus in Elaphe l. longissima, medtem ko sta Emys orbicularis in Natrix t. tessellata dokaj redki. Če sedaj upoštevamo še ptice, gre omeniti prisotnost vrst, ki prebivajo na kraških gmajnah, kot sta na primer Athus campestris in Calendrella brachydacyla, kot tudi vrst, ki imajo raje gozd, kot sta Accipiter gentilis in Dryocopus martius ter številne vrste, ki so značilne za vlažna območja, kot so Phalacrocorax pygnaeus - to ptico so prvič opazili v naši deželi - Ixobrychus minutus, Aythya niroca, Phalacrocorax carbo sinensis, Botaurus stellaris, Porzana porzana in Porzana parva. In dodajmo še Pernis apivorus, Circaetus gallicus, Bubo bubo in Caprimulgus europaeus.