Osmice

Ena izmed najbolj občutenih navad v teh krajih so 'osmice'. Danes imamo s tem izrazom v mislih prostore – proizvodne kleti, kjer prodajajo ali točijo vino. Beseda osmica izvira iz njenega trajanja, kolikor je namreč pristojna oblast dovolila imeti odprto tako vrsto vinotoča. Vse se je morda začelo ob koncu 18. stoletja, uveljavile pa so se v habsburškem cesarstvu, ko je cesarjev odlok omogočil vsemu prebivalstvu, da prodaja prehrambene izdelke in vino, ki so ga proizvajali doma pod pogojem, da je bila osmica javno označena s šopom vej (fraska) nad hišnih vhodom ali ob cesti.

Pred petdesetimi in več leti, je bila navada, da so se v osmicah ljudje srečevali, se pogovarjali kartali in pokušali hišne proizvode: četrt litra vina s trdo kuhanimi jajci in doma pečenim kruhom, pršut, slanino in salamo, pozimi pa kuhane klobase z zeljem, joto in štruklje.

Prvo osmico v sezoni so v vasi odprli vedno na Martinovo, ker je v tistem času bilo dovoljeno prodajati mošt. Dandanes pa imajo osmice in kmečki turizem novo vino šele decembra. Vaščani se pogovorijo med seboj, v katerem zaporedju bodo odpirali prodajo.

Uradno sicer osmice niti ne obstajajo več, ali ljudje jih še vedno tako imenujejo. Sedaj te oblike prodaje ne poudarjajo zgolj prigrizkov in vinske kaplice, temveč pazijo tudi na videz, krajevne značilnosti in gostoljubno st.